Naravni kamen

Naravni kamen se razlikuje po barvah, sestavi, trdoti, trdnosti, namembnosti in predvsem po načinu obdelave. Naravni kamen (pri nas predvsem apnenec) je lahko v večjih kosih naravnih oblik, kateri so primerni predvsem za zidanje in oblaganje škarp in stebrov.

Verjetno pa se najbolj pogosto uporablja rezanega, ki je zaradi tega bolj gladek (lahko tudi poliran-večji sijaj), ki ga večina ljudi pozna pod (komercialnim) imenom marmor (hotaveljski, podpeški, kraški,…). Ta kamen ni pravi marmor, ampak je v resnici apnenec, ki pa mu je zelo podoben. Te vrste obdelanega kamna so zelo primerne za kakršnokoli oblaganje v notranjosti objektov in tudi na prostem. Uporablja se jih pri izdelavi okenskih polic, stopnic, talnem in stenskem polaganju, oblaganju cokla in kot dekorativni kamen. Poleg apnenca se uporablja še marmor, granit, gnajs, porfir, peščenjak, škriljavec...

Kamen, ki je primernih dimenzij (tanjši), primerno obdelan (lomljen, rezan, žgan) in namenjen oblaganju, se na površino lepi s posebnimi lepili, ki so temu primerni. Pri zidanju z večjimi kosi pa je potrebno uporabiti beton (ceneje od lepila), ne smemo pa pozabiti na ustrezno armaturo in temelje (pri škarpah in stebrih).
Ker je kamen naravni material, doda objektu pridih svoje naravnosti, domačnosti. Kamen je primeren tudi za kombiniranje z drugimi materiali, predvsem z lesom,keramiko, prodniki na mrežici, zunaj pa tudi tlakovci.